1. Ko ugotovimo, da nismo več na pravi poti, da smo se izgubili, najprej poskrbimo za našo varnost. Po potrebi se umaknemo iz prepadnih območij, nadenemo čelado in najdemo primeren teren, na katerem preučimo situacijo in nadaljnje korake.
2. S pomočjo planinske/karte (zemljevida) pregledamo teren, na katerem se nahajamo in določimo smer gibanja.
3. Pri izbiri poti upoštevamo vrsto terena, objektivne nevarnosti, vreme in seveda naše izkušnje in znanje.
4. Šele ko naletimo na izrazit cilj, začnemo z iskanjem podrobnosti postopoma.

Če na zahtevnem terenu ne najdemo ustrezne/varne poti, nikar ne odlašajmo s klicem na pomoč. Pokličimo gorske reševalce na številko 112!

Orientacijske pasti Koristna opažanja Oprema Orientacijske pasti:

• Ponoči se nam zdijo osvetljeni objekti bližje kot so sicer.
• V megli slišimo bolje, saj se zvok odbija od vodnih kapljic.
• Težje opazimo spremembe terena.
• Razdalje se nam zdijo daljše.
• Ponoči moramo upoštevati zamik izostritve vida.
• V temi bolje vidimo, če gledamo s perifernim vidom.
• V ozkih dolinah ponoči vidimo le manjši del neba.

• Poti in ceste se v smeri proti naseljem stikajo pod ostrim kotom.
• Severna pobočja so praviloma manj poraščena in strmejša.
• Če poznamo smer lokalnih vetrov, si lahko pomagamo z vetrom oz. oblikami v terenu.
• Ponoči opazimo odsev luči večjih mest.
• Hrup prometa se sliši relativno daleč, ob mirnih dnevih še toliko bolj.

Osnovna oprema za orientacijo naj bo sestavni del vsakega nahrbtnika: planinski zemljevid, kompas in svetilka s polno baterijo. GNSS naprave in mobilni telefoni imajo svoje prednosti in slabosti.